PREPOZNAJTE SVOJE OMEJITVE, ZAŽIVITE SVOJE POTENCIALE!

MEDITACIJA

Osebna os, imenovana tudi »linija hare« (Barbara Brennan), »os sveta« ali »axis mundi« (Marjan Ogorevc) je osnovna vitalna energija, ki teče iz središča Zemlje skozi naše telo v sedišče vesolja in obratno, iz središča vesolja skozi naše telo v središče Zemlje. Namen vzpostavitve osebne osi je, da se povežemo s kozmično in zemeljsko energijo in ozavestimo povezavo med našim trenutnim bivanjem na Zemlji in neskončnim izvorom, iz katerega prihajamo. Osebna os nam pomaga, da se lažje spoprijemamo z vsakdanjimi težavami, saj z vzpostavljeno osjo izhajamo iz sebe – poveča se naša energija v telesu, ki se polni tako iz središča Zemlje kot iz središča vesolja. Pomaga nam, da lažje ločimo, kaj je naše in kaj vsiljeno (od družine, prijateljev, kolektivne zavesti …) – nismo več toliko pod nihalom drugih. Predstavlja povezanost z našim življenjskim poslanstvom, kar nam omogoča, da se dobro počutimo v svojem telesu, povezani smo s svojim življenjem, družino, državo, v kateri živimo. Pomirjeni smo s trenutkom tukaj in sedaj in kar se nam dogaja, jemljemo kot izkušnjo, iz katere se učimo in ki nam pomaga, da se pomikamo naprej. Ker nas osebna os povezuje tako navzgor kot navzdol, se v nas rojevajo ideje, zamisli, usklajene z našimi dušnimi nameni, hkrati pa imamo znamo te ideje tudi uresničiti, premoremo moč delovanja. 

Meditacija »širjenje zavesti« nam pomaga da se uskladimo z vsem, kar obstaja. Uglasimo se s sabo, prostorom, kjer smo, stanovanje, državo, Zemljo, vesoljem, z neskončnostjo – z vsemi bitji, z vsem, kar obstaja. Pomaga nam, da sprejmemo vse z isto ljubeznijo. Vse sme pripadati, vse ima svoje mesto. Skozi meditacijo »širjenje zavesti« začutimo, da smo del vsega in da je vse del nas. Tako uglašeni potujemo s svojo zavestjo kamorkoli hočemo in kadarkoli hočemo. Zjutraj se npr. lahko uskladimo z dnevom, ki prihaja, s projektom, ki ga razvijamo ipd.

Meditacija ni koncentracija, meditacija je prepuščanje. Ko meditiramo, se odpovemo želji po kontroli procesa – ne vizualiziramo, kvečjemu opazujemo. Naravno je, da se v meditaciji pojavljajo misli . to ni nič narobe. Na začetku so to vsakdanje misli, ker se spošča vsakodnevni stres, kasneje se lahko pojavljajo tudi druge misli, ki so lahko rezultat sproščanja starih travm. Misli ne analiziramo, tudi se jim ne upiramo. Pustimo jih, smo v vlogi opazovalca. Ko se peljemo iz Maribora v Ljubljano, se tudi ne ustavimo na vsaki bencinski črpalki. Opazimo jih, a peljemo naprej. Tako tudi mi opazimo misli, slike, ki se rojevajo v nas, a se takoj ponovno vrnemo na mantro ali katero drugo tehniko, s katero smo prišli v meditativno stanje. Med meditacijo se lahko pojavi tudi bolečina, ki je lahko znak (podzavestnega) odpora proti zdravljenju ali pa se sproščajo nakopičeni stresi. Lahko pa si samo energija utira pot skozi tiste predele, kjer je blokada. V primeru bolečine se ponovno zavestno odpremo, tako da si rečemo: odpiram se, da energija teče skozi mene. Dovolim, da energija teče skozi mene. Med meditacijo je pomembno tudi dihanje. Dihamo enakomerno, neprisiljeno. Ko začutimo bolečino ali pride do sproščanja travme ali vzorca, globoko izdihnemo, da sprostimo; ko začutimo kaj blagodejnega ali ko zaznamo, da smo sprostili vzorec ali bolečino, glboko vdihnemo, da peljemo nov občutek v svoje telo. Meditiramo vsak dan ob istem času na istem mestu, priporočen čas meditacije je 20 minut.