PREPOZNAJTE SVOJE OMEJITVE, ZAŽIVITE SVOJE POTENCIALE!

Simptomi

NOTRANJE SLIKE: Postavitve so opazovanje slik naše duše, naših notranjih slik. Notranje slike so reakcija na nekaj, kar je minulo. V preteklosti se je nekaj zgodilo – nekaj, kar je v nas povzročilo travmo. To travmo so občutili na več ravneh. Odreagirali smo s telesom (želodec, glava, dihalna stiska, boleče grlo) in s čustvi (strah, groza, zaledenelost, otrplost, zapuščenost …). Ta reakcija na dogodek se je zamrznila v notranjo sliko.
Kasneje v življenju doživimo nek podoben dogodek, številne variacije na isto temo. Odreagiramo s telesom, na istem mestu kot smo prvič, prevzame nas enak občutek. Vse to v nas okrepi notranje slike, ki tako sčasoma postanejo resničnost. Tako imamo slike v zvezi z mamo, očetom, sorojenci, slike o našem partnerju in partnerstvu, otrocih, ustvarimo si slike o službi, šefih, sodelavcih, velo slike o denarju, finančnem stanju, naši usodi. A vedeti moramo, da imamo opraviti le z notranjimi slikami in ne z resničnostjo. Pa vendar te slike jemljemo kot resnico.
Vprašajmo se, koliko nas te slike polnijo, peljejo naprej in koliko nas črpajo, držijo na mestu. Na postavitvah boste opazovali vaše notranje slike. Če ste do sedaj gledali megleno, skozi filter, boste na seminarju gledali iz duše v dušo. Ugotovili boste, da ste do sedaj ste videli nepopolno, sedaj boste tja, kamor morate pogledati, pogledali ponovno in videli več. S temi novimi slikami boste odšli iz seminarja, jih vzeli s sabo v življenje in jih vsak dan jemali. Tako se bo stara resničnost lahko počasi umikala novi.
Največ zamrznjenih slik je povezanih z otroštvom. Že majhni otroci imajo veliko slik takšnih slik: o nas, našem starševstvu, naši ljubezni do njih. Ko pridejo na ta seminar, že kot majhni spoznavajo, da njihove slike niso edina in celotna resničnost. Vidijo, da obstajajo še druge slike, da lahko, če človek le hoče, pogleda na problem še z drugega, ne samo svojega zornega kota. In tako se že kot majhni učijo, da se z malo poguma in ponižnosti lahko. Najbolj pa se učijo ob tem, ko vidijo svoje starše, kako delajo na sebi.

 

BOLEZEN: Slovar slovenskega knjižnega jezika definira bolezen kot motnjo v delovanju organizma. Ta motnja nas ovira v našem delovanju, zato jo želimo čim prej odpraviti. Rečemo sicer, da bi radi bolezen pozdravili, v resnici pa se je želimo čim prej znebiti. V naši naravi je, da se je želimo rešiti. Ponovno v pomenu znebiti. Naša notranja drža do bolezni je: Pojdi proč. Izgini! Motiš me. Ne maram te, na živce mi greš! Močnejši-a sem kot ti in te bom premagal-a! Le čakaj, boš videla, kaj zmorem! In res. Bolezen čaka. Včasih se za nekaj časa umakne, a če naša notranja drža ostaja enaka, se vedno znova vrača: bolečine v želodcu, težave s križem, naraščajoča slabovidnost, neplodnost … Zelo potrpežljiva je, ta naša bolezen, nikamor se ji ne mudi. Ostaja in čaka, da jo bomo »pozdravili«, da jo bomo, kot nekoga, ki je stopil v naše življenje, najprej pogledali, jo sprejeli in vprašali: »Dobrodošla. Zakaj si tu? Kaj mi želiš pokazati?« Čaka, da bomo pogledali skozi njene oči tja, kamor gleda ona. Da bomo videli, kaj nam kaže: pot, po kateri moramo stopiti, spremembe, ki jih moramo narediti, družinsko karmo, ki želi biti oddelana. In takrat, šele takrat, ko bomo prisluhnili njenim sporočilom in jih v vsakdanjem življenju tudi uresničevali, bo bolezen čutila, da smo jo pozdravili, da smo jo rešili. Takrat bo lahko odšla, ker je svojo nalogo opravila. Prišla je namreč zato, da se nekaj pomembnega razreši – morda za nas, morda za našo celotno družino.

 

NEGATIVNO VEDENJE (OTROK): Tudi v svojem vedenju pogosto nismo svobodni. Vprašanje je, s kom v svojem vedenju sodelujemo, s kom smo se v svoji ljubezni povezali. Nekdo v družini je imel to vedenje, ki smo ga prevzeli. Morda s svojim vedenjem opozarjamo, da je nekdo bil izključen iz družinskega sistema. Ko nekaj prevzamemo, se negativnost okrepi, da se lažje prepozna in razreši. Če sami ne razrešujemo, poskrbijo za to naši otroci, vnuki.

 

PARTNERSTVO: Partnerstvo ni le odnos med dvema človekoma, ampak odnos med dvema družinama. Kar smo sprejeli od svojih staršev, dajemo naprej svojemu partnerju in otrokom. Česar nismo mogli sprejeti, kar nas je motilo, bolelo, jezilo, vse to preslikamo v partnerski odnos. Držo, ki smo jo zavzeli v primarni družini, nadaljujemo v partnerstvu. Tako nastajajo napetosti. Zgodi se tudi, da je naš odnos s partnerjem prekinjen, ker smo karmično povezani z dogodkom iz preteklosti ali osebo iz naše družine, lahko tudi več generacij nazaj - partnerju nismo povsem na razpolago, ker ima ta globoka vez za nas prednost. Lahko pa je naš partner pokazatelj nečesa, kar v našem družinskem sistemu ni bilo razrešeno, sprejeto, tudi več generacij nazaj.

 

SLUŽBA: Že v besedi služba najdemo temeljno načelo tega sistema – služenje. S svojim delom, znanjem, produktom služimo šefu, strankam. Ko dobro služimo, smo za to tudi dobro nagrajeni. Če med služenjem in zaslužkom ni ravnovesja, nastanejo napetosti. Napetosti nastanejo tudi, ko zaposleni ne zavzemajo mesta, ki jim pripada, ko so zakonitosti službenega reda kršene. V službene odnose večkrat preslikamo naše družinske odnose: šef – oče, mama; sodelavci – sorojenci. Lahko pa nezadovoljstvo v službi izhaja iz dejstva, da s svojim poklicem ne opravljamo tega, za kar smo resnično poklicani.

 

FINANCE: Denar nas hrani, nam zagotavlja preživetje. Kdo je bil naša prva hrana in kdo nam je zagotavljal preživetje na osnovni ravni? Pogosto je tudi denar povezan z našo notranjo držo do staršev, zlasti v najzgodnejšem otroštvu. Lahko pa imamo v sebi podzavestne negativne vzorce v zvezi z denarjem, npr. da denar ne prinaša sreče, da denar pokvari človeka. Morda smo na podzavestni ravni odvisni od materialnih dobrin in je vesolje poskrbelo, da se skozi pomanjkanje denarja ali finančni polom naučimo osvoboditi se te odvisnosti. Če smo podjetniki, se lahko vprašamo, na katero mesto postavljamo zaslužek in finančni uspeh podjetja – ali vidimo še druge ključne elemente našega podjetja (sodelavce, znanje, ljubezen do dela, stranke) in ali jim dajemo mesto, ki jim pripada?